Izdelava strani po
zakonu o dostopnosti
Izdelava strani po
zakonu o dostopnosti
Vrste oviranosti
Vsak pogled, vsak zvok in vsaka misel šteje.
Izdelava spletnih strani po zakonu o dostopnosti
Naše rešitve zagotavljajo enakopravnost za vse in resnično uporabnost v praksi.
V Sloveniji je dostopnost za javni sektor obvezna.
Strokovna izvedba in garancija dostopnosti
Uredili smo dostopnost
Povpraševanje Dostopnost
Zakonodaja in standardi
vendar se v prihodnosti pričakuje širitev teh obveznosti tudi na zasebne subjekte.
Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) in Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) zahtevata, da morajo vse državne ustanove in zasebna podjetja, razen mikro podjetij, do 28. junija 2025 zagotoviti dostopnost spletnih strani, spletnih trgovin in mobilnih aplikacij
Ključne zahteve za dostopnost
Smernice WCAG 2.1: Spletne strani morajo biti zasnovane tako, da so zaznavne, operativne, razumljive in robustne. To vključuje zagotavljanje dostopa preko tipkovnice, prilagoditve za različne vrste oviranosti ter redno testiranje in vzdrževanje spletnih mest.
Izjava o dostopnosti: Vsaka organizacija mora imeti javno dostopno izjavo o dostopnosti, ki vključuje informacije o skladnosti s standardi in kontaktne podatke za prijavo težav.
Kdo mora zagotavljati dostopnost?
Javni sektor: Vse institucije javnega sektorja, vključno z državnimi organi in lokalnimi samoupravami, so dolžne zagotoviti dostopnost svojih spletnih mest in aplikacij.
Zasebni sektor: Po novem predpisu bodo tudi zasebna podjetja, ki nudijo storitve ali informacije javnosti, morala izpolnjevati zahteve glede dostopnosti.
Zakonodaja in standardi
vendar se v prihodnosti pričakuje širitev teh obveznosti tudi na zasebne subjekte.
Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) in Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) zahtevata, da morajo vse državne ustanove in zasebna podjetja, razen mikro podjetij, do 28. junija 2025 zagotoviti dostopnost spletnih strani, spletnih trgovin in mobilnih aplikacij
Ključne zahteve za dostopnost
Smernice WCAG 2.1: Spletne strani morajo biti zasnovane tako, da so zaznavne, operativne, razumljive in robustne. To vključuje zagotavljanje dostopa preko tipkovnice, prilagoditve za različne vrste oviranosti ter redno testiranje in vzdrževanje spletnih mest.
Izjava o dostopnosti: Vsaka organizacija mora imeti javno dostopno izjavo o dostopnosti, ki vključuje informacije o skladnosti s standardi in kontaktne podatke za prijavo težav.
Kdo mora zagotavljati dostopnost?
Javni sektor: Vse institucije javnega sektorja, vključno z državnimi organi in lokalnimi samoupravami, so dolžne zagotoviti dostopnost svojih spletnih mest in aplikacij.
Zasebni sektor: Po novem predpisu bodo tudi zasebna podjetja, ki nudijo storitve ali informacije javnosti, morala izpolnjevati zahteve glede dostopnosti.
Povedali so
Povedali so
Pogosta vprašanja o dostopnosti
Pogosta vprašanja o dostopnosti
Inšpektorat izvaja preglede tako, da preverja, ali spletne strani in aplikacije izpolnjujejo določene standarde, pri čemer so navedeni številčni pogoji (na primer 137 pogojev za spletne strani in 162 pogojev za aplikacije). Ti pogoji zajemajo vidike, kot so semantična struktura, kontrasti, navigacija in ustrezna uporaba alternativnih besedil.
Zakonski okvir določa minimalne standarde in postopke, ki jih morajo izpolnjevati zavezanci (državni organi, javni subjekti itd.), kar zagotavlja, da so digitalne vsebine dostopne vsem uporabnikom in prispeva k enakopravni digitalni vključenosti.
Preverjanje dostopnosti običajno vključuje več korakov: vizualni pregled za osnovno oceno, uporabo avtomatiziranih orodij (npr. Wave) za odkrivanje napak, testiranje navigacije s tipkovnico in uporabo bralnikov zaslona za preverjanje interpretacije vsebine.
Orodja AI se uporabljajo za avtomatizirano zaznavanje napak, kot so slovnične napake, manjkajoča alternativna besedila in neustrezni kontrasti. S tem omogočajo hitrejše in natančnejše popravljanje, kar izboljšuje celovito dostopnost digitalnih virov.
Za osebe s posebnimi potrebami, kot so tetraplegiki, se uporabljajo alternativni vmesniki, kot so upravljanje miške z glavo, glasovno tipkanje in specializirane tipkovnice. Ti pristopi omogočajo interakcijo brez uporabe rok ter zagotavljajo enak dostop do digitalnih vsebin.
Sistemske prilagoditve vključujejo uporabo semantičnih oznak, pravilno strukturirano hierarhijo in ustrezne kontraste, kar omogoča pomočnim orodjem (npr. bralnikom zaslona in navigaciji s tipkovnico) pravilno interpretacijo vsebine ter prispeva k boljši uporabniški izkušnji.
Digitalna dostopnost pomeni, da so spletne strani, aplikacije in digitalni viri zasnovani tako, da so enostavno dostopni vsem, vključno z uporabniki, ki se soočajo z različnimi ovirami (fizične, senzorne, kognitivne). S tem se omogoča enak dostop do informacij in funkcionalnosti, kar zmanjšuje izključenost.
Večina predpripravljenih tem ne izpolnjuje vseh smernic za dostopnost. Potrebne so prilagoditve, kot so pravilna označevanja HTML elementov, izboljšave kontrasta in dostopnost menijev.
Da, vendar je treba dodati podnapise, zvočne opise ali prepis vsebine, da so video vsebine dostopne tudi osebam z okvarami sluha ali vida.
Po zakonu o dostopnosti spletnih mest morate zagotoviti, da je spletna stran dostopna vsem uporabnikom, vključno z osebami z različnimi oviranostmi. To vključuje uporabo semantične HTML strukture, ki omogoča lažje branje in navigacijo z bralniki zaslonov. Prav tako morajo vse slike imeti alternativni tekst, ki ga uporabljajo osebe z okvarami vida. Spletna stran mora omogočati enostavno navigacijo z uporabo tipkovnice in smiselnih povezav, ki so dostopne tudi brez miške. Poleg tega mora biti vsebina prilagodljiva in odzivna, da ustreza različnim napravam in zaslonom.
To je odvisno od trenutnega stanja vaše strani. Če je spletna stran zelo zastarela, je pogosto bolj smiselno izdelati novo v skladu z dostopnostnimi smernicami.
Dostopnost lahko preverite z orodji, kot so WAVE, Lighthouse ali Axe. Priporočljivo je tudi opraviti testiranje z uporabniki, ki imajo različne oblike invalidnosti.
Redno posodabljanje izjav o dostopnosti zagotavlja, da so informacije o trenutnem stanju digitalnih vsebin vedno aktualne. To povečuje transparentnost, saj uporabniki vedo, kaj pričakovati, in spodbuja odgovornost zavezancev pri odpravljanju morebitnih napak.
Dostopnost se testira na različnih operacijskih sistemih z uporabo specializiranih orodij in test metod, ki preverjajo ali so spletne strani in aplikacije skladne z zahtevami dostopnosti ne glede na platformo. To zagotavlja, da so prilagoditve dosledne in delujejo na vseh napravah.
Za osebe, ki ne morejo uporabljati standardnih vhodnih naprav, so na voljo alternativni vmesniki, kot so sistemi za upravljanje z glavo, glasovno upravljanje in specializirane tipkovnice, ki omogočajo interakcijo brez uporabe rok.
Pravilni kontrasti, jasna struktura strani in možnost navigacije s tipkovnico omogočajo, da tudi uporabniki z vidnimi omejitvami ali težavami pri uporabi rok brez težav dostopajo do vsebin, saj se zanesljivo orientirajo brez uporabe miške.
Uporabniki lahko s pomočjo vizualnih pregledov, avtomatiziranih orodij in bralnikov zaslona prepoznajo pomanjkljivosti ter s prijavami preko kontaktnih obrazcev ali platform za povratne informacije pripomorejo k odpravljanju ugotovljenih napak.
Pri pripravi dokumentov je ključna uporaba vgrajenih orodij za preverjanje dostopnosti, ustrezno strukturiranje besedila z uporabo slogov za naslove, odstavke in sezname ter zagotavljanje alternativnih besedil za slike. Tako so dokumenti berljivi tudi s pomočjo bralnikov zaslona.
Digitalna transformacija prinaša priložnosti za uvajanje inovativnih rešitev, kot so napredna AI orodja in interaktivne tehnologije, ki omogočajo prilagoditve specifičnim potrebam uporabnikov. To vodi k večji vključenosti ranljivih skupin in zmanjšuje ovire pri dostopu do digitalnih vsebin.
Da, zadostni kontrast med besedilom in ozadjem omogoča lažje branje za uporabnike z slabovidnostjo ali barvno slepoto.
Ne. Dostopnost izboljša uporabniško izkušnjo za vse, tudi za starejše, ljudi z začasnimi poškodbami in uporabnike z omejenimi tehnološkimi veščinami.
Organi lahko izdajo opozorilo, kazen ali celo zahtevo za odstranitev strani. Poleg tega lahko osebe z invalidnostmi vložijo pritožbo.
Da, vse obstoječe vsebine morajo biti dostopne, vključno z dokumenti (PDF, Word), slikami in videoposnetki.
Časovni okvir je odvisen od velikosti strani in obsega prilagoditev. Enostavne strani lahko prilagodimo v nekaj tednih, večje projekte pa v nekaj mesecih.