Kazalo strani
1. WCAG 2.1: Glavne zahteve na ravni AA
Uskladitev spletne strani s Smernicami za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.1 na ravni AA pomeni, da mora spletna stran izpolnjevati določene zahteve, ki zagotavljajo, da so vsebine dostopne čim širšemu krogu uporabnikov, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti. WCAG 2.1 je niz mednarodnih smernic, ki jih je razvila pobuda za spletno dostopnost (WAI) v okviru konzorcija W3C.
Ureditev zaznavnosti spletne strani (Perceivable)
Zaznavnost se nanaša na to, da morajo uporabniki biti sposobni zaznati informacije in uporabniški vmesnik na spletnem mestu. To pomeni, da vsebine ne smejo biti “nevidne” za vse njihove čute, ki jih uporabnik uporablja. Ključne komponente zaznavnosti so:
Besedilne alternative (alt besedila):
Vsaka nebesedilna vsebina (kot so slike, infografike, diagrami) mora imeti ustrezno besedilno alternativo, ki zagotavlja enako informacijo ali funkcijo.
Večpredstavnostne vsebine:
- Avdio in video vsebine morajo imeti alternativne oblike.
- Podnapisi za vse govorne dele v videih.
- Avdio opisi za pomembne vizualne informacije v video vsebinah.
- Transkripti za avdio posnetke.
Prilagodljivo oblikovanje (Responsive Design):
- Vsebina mora biti dostopna in funkcionalna na različnih napravah in zaslonih.
- Omogočiti je potrebno povečanje besedila do 200 % brez izgube vsebine ali funkcionalnosti.
Barvni kontrast:
- Zadosten kontrast med besedilom in ozadjem, da je besedilo lahko berljivo.
- Priporočen kontrast je vsaj 4.5:1 za običajno besedilo in 3:1 za večje besedilo.
Ločevanje vsebine od ozadja:
- Zagotoviti jasen vizualni razloček med vsebino in ozadjem, da je vsebina lahko razpoznavna.
- Ne uporabljajte samo barve za prenos informacij (npr. rdeče za napake), temveč dodajte tudi besedilo ali ikone.
Hierarhija vsebine:
- Uporaba naslovov (H1, H2, H3, …) za strukturiranje vsebine.
- Naslovi naj bodo smiselni in sledijo logičnemu zaporedju.
Razločna pisava:
- Uporaba pisav, ki so berljive in enostavne za razumevanje.
- Izogibajte se preveč okrasnim ali zapletenim pisavam.
Prilagodljive slike in multimedija:
Zagotovite, da slike in multimedijske vsebine ne presegajo zaslona in se pravilno prilagodijo različnim velikostim zaslonov.
Vrstni red vsebine:
Poskrbite, da je vrstni red vsebine logičen in linearen, tudi ko je stran povezana z različnimi tehnologijami za dostopnost (npr. bralniki zaslona).
Zagotavljanje zaznavnosti pomeni, da morajo biti vse vsebine na spletnem mestu dostopne in razumljive vsem uporabnikom, ne glede na njihove morebitne oviranosti. To vključuje ustrezne besedilne alternative, dostopnost večpredstavnostnih vsebin, zadosten barvni kontrast, prilagodljivo oblikovanje in jasno hierarhijo vsebine.
Ureditev Operabilnosti spletne strani (Operable)
Operabilnost se nanaša na to, da morajo biti uporabniki sposobni upravljati spletno mesto in vse njegove funkcije. Vsi interaktivni elementi morajo biti dostopni in uporabni z različnimi vnosnimi napravami, kot so tipkovnice, miške, zasloni na dotik in pomočniki za osebe z oviranostmi. Ključne komponente zaznavnosti so:
Dostopnost preko tipkovnice:
- Vse funkcionalnosti spletne strani morajo biti dostopne z uporabo tipkovnice. To vključuje navigacijo, vnos podatkov, aktiviranje gumbov in povezav.
- Poskrbite, da ni pasti za tipkovnico, kjer bi uporabniki ostali ujeti v določenem delu strani.
Časovne omejitve:
- Uporabnikom je treba omogočiti dovolj časa za izvedbo nalog.
- Če so časovne omejitve nujne, mora biti na voljo možnost podaljšanja ali odstranitve omejitve.
Napadi epilepsije:
- Izogibajte se uporabi vsebin, ki lahko povzročijo epileptične napade, kot so utripajoče ali bliskajoče slike.
- Utripanje naj ne presega frekvence 3 krat na sekundo.
Navigacija:
- Spletna mesta morajo imeti jasno in dosledno strukturo navigacije.
- Uporaba oznak (ang. landmarks), kot so glavna navigacija, iskalnik, vsebina, za boljšo navigacijo z bralniki zaslona.
- Zagotovite, da je navigacija logična in intuitivna.
Pomoč pri vnosu:
- Zagotoviti jasne oznake in navodila za vnosne polja obrazcev.
- Samodejno zaznavanje in popravljanje napak pri vnosu (kjer je to mogoče).
- Ponuditi povratne informacije v realnem času pri napačnem vnosu podatkov.
Navigacijski elementi:
- Uporabite navigacijske elemente, kot so “preskoči na vsebino” povezave, za olajšanje hitre navigacije do glavne vsebine.
- Struktura strani naj bo predvidljiva in dosledna, tako da uporabniki vedo, kje najti določene elemente na različnih straneh spletnega mesta.
Povezave in gumbi:
- Povezave in gumbi naj bodo dovolj veliki, da jih je mogoče enostavno klikniti.
- Poskrbite, da so vse povezave in gumbi jasno označeni in opremljeni z besedilom, ki opisuje njihovo funkcijo.
Operabilnost zagotavlja, da so vsi uporabniki sposobni uporabljati in upravljati spletno stran z različnimi vnosnimi napravami. To vključuje dostopnost preko tipkovnice, ustrezno upravljanje časovnih omejitev, varnost pred napadi epilepsije, jasno navigacijo, pomoč pri vnosu podatkov in jasne, enostavno dostopne navigacijske elemente.
Ureditev Razumljivost na spletni strani (Understandable)
Razumljivost se nanaša na to, da morajo biti vsebine na spletni strani enostavne za branje in razumevanje, vmesniki pa predvidljivi in intuitivni za uporabo. To zagotavlja, da lahko vsi uporabniki, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti, učinkovito uporabljajo spletno mesto. Ključne komponente zaznavnosti so:
Berljivost vsebine:
- Jezik strani (WCAG 3.1.1): Vsebina mora biti zapisana v jeziku, ki ga uporabniki zlahka razumejo. Zagotoviti je treba oznako jezika na strani.
- Bralni nivo (WCAG 3.1.5): Uporabiti je treba preprost in razumljiv jezik, še posebej za pomembne informacije.
Predvidljivost:
- Dosledna navigacija (WCAG 3.2.3): Navigacijski elementi naj bodo dosledni na vseh straneh spletnega mesta. Primer: Če imate meni na vrhu strani, naj bo vedno na istem mestu na vseh straneh.
- Doslednost v obnašanju (WCAG 3.2.4): Elementi, ki se ponavljajo, kot so obrazci ali gumbi, morajo delovati na enak način na vseh straneh. Primer: Gumb “Pošlji” naj vedno izgleda in deluje enako na vseh obrazcih.
Pomoč pri vnosu podatkov:
- Oznake in navodila (WCAG 3.3.2): Vnosna polja obrazcev morajo imeti jasne oznake in navodila.
- Prepoznavanje napak (WCAG 3.3.1): Zagotovite jasno označevanje napak pri vnosu podatkov in ponudite popravke. Primer: Če uporabnik vnese neveljaven e-naslov, naj se prikaže sporočilo, kot je “Prosimo, vnesite veljaven e-naslov”.
- Predlogi za popravke (WCAG 3.3.3): Ponudite predloge za popravke napak. Primer: Če je uporabnik pozabil izpolniti polje, naj se prikaže sporočilo, kot je “To polje je obvezno”.
- Preprečevanje napak (WCAG 3.3.4): Kjer je to mogoče, zmanjšajte možnost napak pri vnosu podatkov. Primer: Uporaba spustnih menijev namesto prostega vnosa besedila, kjer je to mogoče (npr. izbira datuma).
Razumljivost pomeni, da so vsebine in uporabniški vmesniki na spletni strani enostavni za branje in uporabo. To vključuje uporabo preprostega jezika, dosledno navigacijo in postavitev, ter pomoč uporabnikom pri vnosu podatkov in prepoznavanju ter popravljanju napak. Skladnost s temi smernicami zagotavlja, da lahko vsi uporabniki enostavno dostopajo do informacij in funkcionalnosti na spletni strani.
Urejanje Robustnosti spletne strani (Robust)
Robustnost se nanaša na to, da morajo biti vsebine in funkcionalnosti spletnega mesta dovolj odporne, da jih lahko različni uporabniški agenti (kot so brskalniki, bralniki zaslona in druge podporne tehnologije) zanesljivo interpretirajo. To zagotavlja, da spletno mesto ostane dostopno tudi ob spremembah tehnologije. Ključne komponente zaznavnosti so:
Združljivost z različnimi tehnologijami:
- Združljivost z brskalniki (WCAG 4.1.1): Koda spletnega mesta mora biti napisana v skladu s standardi (npr. HTML5, CSS) in se pravilno prikazovati v različnih brskalnikih. Primer: Uporaba validne HTML in CSS kode.
- Združljivost z uporabniškimi agenti (WCAG 4.1.2): Vsi uporabniški vmesniki in elementi morajo delovati pravilno z različnimi pripomočki za dostopnost, kot so bralniki zaslona. Primer: Pravilna uporaba semantičnih HTML elementov in ARIA oznak.
Validnost kode:
- Validna HTML koda: Uporaba veljavne HTML kode za zagotovitev, da brskalniki pravilno interpretirajo in prikazujejo vsebine. Primer: Preverjanje kode z orodjem za validacijo HTML (npr. W3C Markup Validation Service).
- Uporaba ARIA oznak: WAI-ARIA (Web Accessibility Initiative – Accessible Rich Internet Applications) je nabor oznak, ki izboljšujejo dostopnost dinamičnih vsebin in uporabniških vmesnikov. Primer: Uporaba oznak, kot so
role
,aria-label
,aria-labelledby
.
Napake in sporočila:
- Pravilno ravnanje z napakami: Zagotoviti je treba pravilno ravnanje z napakami v kodi, da se preprečijo težave pri dostopnosti. Primer: Prikaz ustreznih sporočil o napakah, če pride do težave pri nalaganju vsebine.
Robustnost zagotavlja, da spletne vsebine in funkcionalnosti ostanejo dostopne in uporabne tudi ob spremembah tehnologij. To vključuje uporabo veljavne kode, združljivost z različnimi brskalniki in pripomočki za dostopnost ter pravilno ravnanje z napakami. Skladnost s temi smernicami omogoča, da spletna stran ostane dostopna in uporabna za vse uporabnike, ne glede na napravo ali tehnologijo, ki jo uporabljajo.
2. Funkcionalnosti pomembne za dostopnost spletišča
Prilagodljive možnosti prikaza:
Uporabnikom je treba omogočiti prilagoditev prikaza spletne strani, da se prilagodi njihovim potrebam in preferencam. To vključuje:
- Velikost pisave: Uporabniki morajo imeti možnost enostavno prilagoditi velikost pisave na strani, da zagotovi boljše branje in preglednost vsebin.
- Kontrast: Zagotoviti je treba možnosti za prilagoditev kontrasta med besedilom in ozadjem, kar je ključno za uporabnike z omejenim vidom ali tiste, ki potrebujejo bolj izrazit kontrast za lažje branje.
- Barvna shema: Uporabnikom je treba omogočiti prilagoditev barvne sheme spletnega mesta, da se uskladi z njihovimi vizualnimi potrebami ali osebno preferenco.
Alternativna besedila:
Vsaka slika, grafika in multimedijska vsebina mora imeti besedilni opis, ki omogoča razumevanje vsebine in funkcije teh elementov brez vizualnega pregleda. Alternativna besedila so pomembna za uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona, saj omogočajo razumevanje slike ali grafike. To vključuje:
- Opisno besedilo: Besedilni opis mora biti natančen in jasen, da pravilno posreduje vsebino in namen slike ali grafike.
Navigacija s tipkovnico:
Vse funkcionalnosti spletnega mesta morajo biti dostopne preko tipkovnice. To pomeni, da uporabniki lahko:
- Navigirajo med elementi: Uporabniki morajo biti sposobni preklapljati med različnimi deli strani in elementi v uporabniškem vmesniku brez potrebe po uporabi miške.
- Interakcija z elementi: Vse interaktivne funkcionalnosti, kot so gumbi, povezave in obrazci, morajo biti dostopni in uporabljeni s pomočjo tipkovnice.
Besedilne verzije dokumentov:
Dokumenti, kot so PDF datoteke, morajo biti na voljo v dostopnih besedilnih različicah. To vključuje:
- Dostopne besedilne različice: Dokumenti morajo biti prilagojeni tako, da jih je mogoče prebrati in razumeti z uporabo bralnikov zaslona ali drugih tehnologij za dostopnost.
- Zagotovitev dostopnosti: To pomeni, da morajo biti dokumenti strukturirani na način, ki omogoča pravilno razumevanje vsebine, kot so oznake, naslovi in druge pomembne informacije, ki pripomorejo k razumevanju dokumenta brez vizualnega pregleda.
Te funkcionalnosti za dostopnost pomagajo zagotoviti, da je spletno mesto vključujoče in dostopno širokemu spektru uporabnikov, vključno z osebami z različnimi oblikami oviranosti.
3. Izjava o dostopnosti spletišča
Spletna stran mora vsebovati javno dostopno izjavo o dostopnosti, ki vključuje:
- Pregled skladnosti spletišča z zahtevami ZDSMA.
- Navedbo vseh delov spletišča, ki niso dostopni, ter razloge za to.
- Kontaktne podatke za prijavo morebitnih težav z dostopnostjo.
- Informacije o mehanizmu za izvrševanje, kjer lahko uporabniki sprožijo pritožbo.
4. Redno testiranje in vzdrževanje strani
- Testiranje dostopnosti: Redno izvajanje testov dostopnosti z različnimi orodji in uporabniki z oviranostmi.
- Izobraževanje in usposabljanje: Zagotavljanje, da so razvijalci in oblikovalci spletnih mest usposobljeni za ustvarjanje dostopnih vsebin.
- Vzdrževanje: Redno posodabljanje vsebin in funkcionalnosti za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo.
5. Povratne informacije uporabnikov
- Obrazci za povratne informacije: Na spletni strani mora biti omogočen enostaven način za podajanje povratnih informacij o dostopnosti (npr. obrazec, kontaktni e-naslov).
- Obravnava pritožb: Vzpostavljen mora biti učinkovit mehanizem za obravnavanje pritožb in odpravo težav, ki jih uporabniki prijavijo.
6. Koristne povezave
7. Ostale pomembne stvari po zakonu o Dostopnosti
- Obveznost rednega nadzora in poročanja: Organi javnega sektorja morajo redno spremljati in poročati o dostopnosti svojih spletišč in mobilnih aplikacij.
- Izjeme in prilagoditve: Nekatere vsebine so lahko izvzete iz zahtev glede dostopnosti, kot so dokumenti, ki niso več v aktivni uporabi, ali vsebine, ki so na spletišče dodane pred določenim datumom.
- Tehnična podpora in svetovanje: Uvedeni so mehanizmi tehnične podpore in svetovanja za pomoč pri izpolnjevanju zahtev zakona.
8. Zaključek
Zakon o dostopnosti spletišč predstavlja ključen korak v zagotavljanju enakih možnosti za vse uporabnike interneta, ne glede na njihove fizične, kognitivne ali druge omejitve. Njegova implementacija zagotavlja, da so spletna mesta in aplikacije dostopne širšemu spektru uporabnikov, kar ne le izpolnjuje pravne zahteve, temveč prispeva tudi k bolj vključujočemu in pravičnem spletnemu okolju.
Upoštevanje ključnih smernic, kot so zagotavljanje prilagodljivih možnosti prikaza, vključevanje alternativnih besedil za vizualne vsebine, omogočanje navigacije s tipkovnico ter zagotavljanje dostopnih besedilnih različic dokumentov, je bistvenega pomena za uspešno implementacijo dostopnosti. Te funkcionalnosti ne samo da izboljšajo uporabniško izkušnjo, temveč tudi podpirajo širšo dostopnost in vključenost, kar je v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja.
S spoštovanjem zakona o dostopnosti spletnih mest ne prispevamo le k večji enakosti in dostopnosti, temveč tudi k boljši uporabniški izkušnji za vse. V tem okviru je nenehno izobraževanje, testiranje in izboljševanje ključnega pomena za zagotavljanje, da spletna mesta ostanejo dostopna in funkcionalna za vse uporabnike. Tako se spletni svet lahko razvija v bolj vključujočo in podporno okolje, kjer ima vsak posameznik enake možnosti za dostop do informacij in storitev.