Analiza dostopnosti spletne strani

Evropska direktiva o dostopnosti

Zaznavnost

• Alternativna besedila za slike (alt opisi).
• Videoposnetke z dodanimi podnapisi.
• Avdio opise za slepe uporabnike.

Operabilnost

Navigacija in interakcija morata biti mogoči z uporabo tipkovnice ali drugih pripomočkov:

• Brezčasovna uporaba elementov, kot so meniji.
• Uporaba orodij za navigacijo po tipkovnici.

Razumljivost

• Jasni naslovi in strukturirana hierarhija vsebine.
• Preprosti in logični obrazci.

Robustnost

• Uporaba standardnih HTML oznak.
• Redno vzdrževanje spletnih strani za zagotavljanje skladnosti.

• Javne institucije: Sem sodijo občine, ministrstva, zdravstvene ustanove, šole in druge organizacije, ki so financirane iz javnih sredstev.

• Zasebna podjetja z javnimi storitvami: Podjetja, ki ponujajo storitve splošnega pomena, kot so energetika, telekomunikacije ali bančništvo, morajo zagotoviti dostopnost svojih spletnih strani in aplikacij.

• Izjeme: Določene spletne strani, kot so arhivirani vsebinski materiali, se lahko izvzamejo iz zakona, če so tehnične prilagoditve nesorazmerne glede na koristi.

• Alternativna besedila za slike.
• Ustrezni kontrast med besedilom in ozadjem.
• Navigacija z uporabo tipkovnice.
• Interakcija z multimedijskimi elementi
• Dostopnost obrazcev in navigacijskih menijev

Za povečanje pomena digitalne dostopnosti je testiranje spletnih strani postalo ključno. Uporaba naprednih orodij, kot so Accessibe in Accessibility Checker, omogoča razvijalcem in skrbnikom spletnih strani učinkovito prepoznavanje in odstranjevanje ovir. Ti oviri lahko otežujejo dostop do vsebine za uporabnike s posebnimi potrebami.

• Accessibe: Avtomatizira identifikacijo problematičnih elementov na spletni strani in predlaga izboljšave. Ti vključujejo prilagoditve barvnih kontrastov in izboljšanje navigacijske dostopnosti.
• Accessibility Checker: Omogoča podrobno analizo spletnih strani v realnem času. Pridobi informacije, ki so namenjene izboljšanju skladnosti z mednarodnimi standardi dostopnosti.

Uporaba teh orodij ne samo, da izboljša skladnost z zakonodajo. Tudi bistveno poveča kvaliteto uporabniške izkušnje. To je še posebej pomembno v svetu, kjer je enakopraven dostop do informacij pravica vsakega posameznika.

Pomembno: Avtomatske analize so nam lahko v pomoč, ne moremo pa se zanašati na njihove rezultate. Realno stanje dobimo samo z ročnim preverjanjem z uporabo bralnikov zaslona.

Ročno testiranje spletnih strani z NVDA (NonVisual Desktop Access) je pomemben korak pri zagotavljanju dostopnosti za uporabnike z motnjami vida. Ta brezplačen zaslonski bralnik omogoča testiranje različnih funkcionalnosti strani in preverjanje, ali ustreza smernicam WCAG.

Zakaj uporabljati NVDA?

NVDA je dostopen, enostaven za uporabo in združljiv z operacijskim sistemom Windows. Omogoča preverjanje, kako se vsebina strani bere, ter prepozna morebitne napake v označevanju ali navigaciji.

Ključni koraki za testiranje:

• Pregled navigacije: Preverimo, ali je navigacija po strani logična s tabulatorko (Tab) in puščičnimi tipkami.
• Naslovi in oznake: Uporabitmo bližnjico (H) za pregled naslovov in preverite hierarhijo (H1, H2 itd.).
• Alternativna besedila: Poslušamo, ali slike vsebujejo ustrezna ALT besedila.
• Obrazci in gumbi: Preverimo, ali so vsi obrazci označeni in gumbi pravilno opisani.
• Preizkus fokusov: Fokus se mora premikati logično in brez “slepe” točke.
• Ostalo…

Ko analiziramo stran z uporabo bralnika zaslona NVDA, želimo vstopiti v vlogo uporabnika z oviranostjo, da bi lažje prepoznali ovire in napake, ki otežijo uporabo spletne strani. S tem pristopom se osredotočamo na izkušnjo uporabnika in iščemo vse elemente, ki niso dovolj dostopni, bodisi zaradi napačne strukture, neberljivih besedil ali neustreznih navigacijskih možnosti.

Podrobno o testiranju strani z NVDA bralnikom >>

Poleg spletnih vsebin zakonodaja in dobre prakse vključujejo tudi elektronske dokumente, ki so pogosto objavljeni kot priloge (PDF, Word, Excel). Ti dokumenti morajo biti prav tako dostopni.

Glavne zahteve:

• Uporaba strukturiranih slogov (naslovi, seznami, tabele) v Word in Excel dokumentih,
• Označevanje dokumenta s pravilnim naslovom, jezikom in metapodatki,
• Opisne oznake za slike, diagrame in tabele,
• Uporaba oznak v PDF (tagged PDF), kar omogoča bralnikom zaslona zaznavanje strukture,
• Zanesljivo pretvarjanje Word/Excel dokumentov v PDF s pravilnimi oznakami,
• Testiranje z orodji kot so Adobe Acrobat Pro (Accessibility Checker), PAC 2021 (PDF Accessibility Checker) ipd.

Postopek analize dostopnosti dokumentov:

• Preverimo strukturo dokumenta (uporaba slogov in oznak),
• Preverimo kontraste, berljivost in jezik dokumenta,
• Preverimo pravilno označen vrstni red branja,
• Za PDF: preverimo, ali je dokument označen (tagged PDF) in vsebuje logično strukturo,
• Testiramo z bralnikom zaslona,
• Uporabimo avtomatizirana orodja za zaznavanje napak,
• Naštejemo vse odkrite pomanjkljivosti in ponudimo ustrezne rešitve.

Dostopni dokumenti omogočajo vključevanje vseh uporabnikov, zlasti v javnih storitvah, izobraževanju in zdravstvu, kjer so dokumenti pogosto edini vir informacij.

Poročilo o analizi spletne strani po Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMAvključuje naslednje ključne elemente:

Uvod

• Kratek pregled zakonskih zahtev, ki jih mora spletna stran izpolnjevati (ZDSMA in WCAG smernice).
• Namen analize in njena pomembnost za zagotavljanje dostopnosti.

Metodologija

• Opis uporabljenih orodij za testiranje dostopnosti (NVDA, WAVE, Axe).
• Postopek analize in testiranja spletne strani (ročno testiranje, avtomatizirani testi).

Ugotovitve

• Seznam ugotovljenih napak in ovir za uporabnike z invalidnostmi (npr. težave z barvami, neustrezno označeni obrazci, slaba navigacija).
• Analiza dostopnosti za različne vrste invalidnosti (npr. slepota, gluhota, motnje gibanja, kognitivne težave).
• Pomanjkljivosti v skladnosti z WCAG smernicami (npr. manjkajoče alt oznake za slike, težave pri uporabi tipkovnice).

Priporočila za izboljšave

• Konkretni predlogi za odpravo ugotovljenih težav, kot so prilagoditve barv, izboljšanje navigacije s tipkovnico, dodajanje alt besedila za slike, uporaba jasnih in enostavnih besedil.
• Priporočila za izboljšanje strukturiranja strani in vsebine (uporaba ustreznih oznak, semantično pravilna HTML koda).

Prioriteta popravkov

• Določitev, katere napake je treba odpraviti takoj (kritične napake) in katere so manj pomembne, vendar še vedno potrebne za izboljšanje dostopnosti.

Zaključek

• Povzetek ključnih ugotovitev in priporočil.
• Poudarek na pomembnosti zagotavljanja dostopnosti, ne le zaradi zakonodaje, ampak tudi zaradi etične odgovornosti in izboljšanja uporabniške izkušnje za vse obiskovalce spletne strani.

Dokumentacija in primeri

• Povezave do konkretnih primerov napak na spletni strani (screenshot, URL, opis težav).
• Testi dostopnosti z rezultati (npr. poročila orodij za testiranje dostopnosti).

To poročilo služi kot osnova za izboljšanje dostopnosti spletne strani in omogoča njenim lastnikom, da se uskladijo z zakonodajnimi zahtevami ter zagotovijo boljšo uporabniško izkušnjo za vse obiskovalce.

Spletna dostopnost je ključnega pomena za zagotavljanje, da lahko spletne strani uporabljajo vsi, vključno z osebami z oviranostmi. Pri tem se pogosto pojavljajo naslednje napake, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo in lahko vodijo do neupoštevanja smernic WCAG.

1. Manjkajoča ali nepravilna ALT besedila

• Težava: Slike brez alternativnega besedila (ALT) onemogočajo razumevanje vsebine zaslonskim bralnikom.
• Rešitev: Vsaki sliki dodajte natančen opis, razen pri dekorativnih slikah, kjer ALT ostane prazen (alt="").

2. Slaba hierarhija naslovov

• Težava: Naslovi (H1, H2, H3 …) niso uporabljeni po vrstnem redu ali so preskočeni, kar otežuje navigacijo.
• Rešitev: Uporabljajte naslove logično in zaporedno za strukturiranje vsebine.

3. Napačna uporaba povezav

• Težava: Povezave, kot so “Kliknite tukaj”, so neinformativne in zavajajoče za uporabnike zaslonskih bralnikov.
• Rešitev: Povezave naj vsebujejo opisno besedilo, npr. “Prenesite dokument o dostopnosti”.

4. Neustrezne oznake obrazcev

• Težava: Polja v obrazcih nimajo ustreznih oznak, zato uporabniki zaslonskih bralnikov ne vedo, kaj vnesti.
• Rešitev: Polja obrazcev vedno povežite z oznakami (atribut label for).

5. Slab kontrast med besedilom in ozadjem

• Težava: Nizek kontrast otežuje branje vsebine za ljudi z motnjami vida.
• Rešitev: Uporabljajte kontrastno razmerje najmanj 4.5:1 za besedilo in ozadje.

6. Neodzivna navigacija s tipkovnico

• Težava: Uporabniki, ki ne uporabljajo miške, se ne morejo premikati po strani.
• Rešitev: Zagotovite, da je celotna stran dostopna s tipkovnico (Tab, Enter).

7. Manjkajoči napisi pri video vsebinah

• Težava: Videoposnetki brez podnapisov so nedostopni uporabnikom z okvarami sluha.
• Rešitev: Dodajte sinhronizirane podnapise za vse govorne vsebine.

8. Nepopisani gumbi ali ikone

• Težava: Ikone in gumbi brez opisa onemogočajo razumevanje njihove funkcije.
• Rešitev: Dodajte opisne oznake z atributom aria-label ali aria-labelledby.

9. Manjkajoči jezikovni atribut

• Težava: Strani brez določenega jezika otežujejo pravilno interpretacijo vsebine zaslonskim bralnikom.
• Rešitev: Določite jezik strani z atributom.

10. Neustrezno upravljanje fokusov

• Težava: Fokus se med elementi nepričakovano premika ali izgine.
• Rešitev: Poskrbite, da je fokus jasno označen in logičen.

V kontekstu dostopnosti spletišč, je bistveno poudariti, da je zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij več kot le pravna zahteva. To je moralni imperativ za kreiranje odprtega in vključujočega digitalnega prostora. Zakonodaja točno vpliva na vsakodnevne izkušnje milijonov uporabnikov, zlasti tistih s posebnimi potrebami. Z zagotavljanjem enakovrednega dostopa do digitalnih virov, storitev in informacij se povečuje socialna integracija in enakost.

Proces testiranje dostopnosti spletnih strani ni dodatno breme ali nesmiseln strošek. To je naložba v kakovost in širjenje uporabniške izkušnje. Učinkovita dostopnost koristi vsem – od podjetij, ki pokažejo družbeno odgovornost, do posameznikov, ki lahko izkoristijo potencial svetovnega spleta.

Zaključiti gre z mislijo, da je skladnost z zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij prvi korak. Kontinuirano testiranje in prilagajanje spletišč je nujno za zagotavljanje dostopnosti in izboljšave. Poziv k akciji je etična dolžnost vsakega spletnega akterja, ki želi izgradnjo bolj povezanega in manj omejujočega digitalnega sveta.